1.    Ime usposabljanja

Alertni sistemi - orodja za ocenjevanje in spremljanje zdravja starejših

2.    Splošni opis

Cilj tega modula je sistematizirati in predstaviti informacijske in komunikacijske tehnologije za ocenjevanje in spremljanje zdravjastarejše generacije, predvsem za strokovnjake in družinske člane, ki skrbijo za starejše.

Cilji usposabljanja in pričakovani učni rezultati

Cilji usposabljanja:

-    Seznanjanje udeležencev usposabljanja z demografskimi trendi staranja prebivalstva.
-    uvesti tehnologije za spremljanje na daljavo, ocenjevanje zdravja in spremljanje.
-    Predstavite področja spremljanja in zbiranja podatkov.
-    Razvrstite orodja za ocenjevanje.

Pričakovani učni izidi:

-    Razumevanje opredelitve spremljanja zdravja.
-    Razumevanje merljivih parametrov in orodij za spremljanje.

Kako ste aktivni v branju in koliko ste odnesli od spodaj predstavljenih vsebin, preverite na ta način, da rešite KVIZ (z miško kliknite na besedo "KVIZ").

Slika prikazuje starostno odvisnost za EU-27 v letu 2019. Namen tega parametra je prikazati razmerje med številom oseb, starih 65 let ali več, in številom oseb, starih od 15 do 64 let. (Eurostat, 2021)

Evropska unija je na podlagi nedavnega in pričakovanega pretirano naraščajočega povpraševanja sprejela SKLEP št. 742/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. julija 2008 o sodelovanju Skupnosti v raziskovalnem in razvojnem programu več držav članic za izboljšanje kakovosti življenja starejših z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. (742/2008/ES)

V skladu s Prilogo I k Sklepu so bili v okviru programa Aktivno in oskrbovano življenje (AAL) razglašeni naslednji posebni cilji: spodbujati nastanek inovativnih izdelkov, storitev in sistemov, ki temeljijo na IKT, za dobro staranje doma, v skupnosti in na delovnem mestu ter s tem izboljšati kakovost življenja, samostojnost, sodelovanje v družbenem življenju, sposobnosti in zaposljivost starejših ter zmanjšati stroške zdravstvenega in socialnega varstva. To lahko na primer temelji na inovativni uporabi IKT, novih metodah interakcije s strankami ali novih vrstah vrednostnih verig za storitve neodvisnega življenja. Rezultate skupnega programa AAL bi lahko uporabljale tudi druge skupine ljudi, in sicer invalidi. (742/2008/ES)

Rešitve informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) lahko pomagajo in podpirajo zdravo staranje s podaljšanjem neodvisnega življenja, povečanjem socialne vključenosti in kakovosti dela negovalcev. (EIP o AHA, 2014)

IKT ima lahko podporno vlogo pri: (EU: Rezultat 3, 2015)
•    Preprečevanje in obvladovanje kroničnih bolezni
•    Socialna interakcija
•    Neodvisnost in udeležba v "samopostrežni družbi"
•    Mobilnost
•    (Samo)upravljanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti na domu in
•    Poklic v življenju.
 
I.    Lekcija #1: Telemonitoring

Slika prikazuje konceptualni okvir odnosov med e-zdravjem, telezdravjem, teleoskrbo in telemedicino, da bi pojasnili ustrezne opredelitve. (Poročilo EU o telemedicini, 2017)

1.1.    Telemonitoring

Telemonitoring ni vključen v kurativno področje telemedicine, temveč v področje teleoskrbe, ki se osredotoča na preventivni vidik zdravstvenega varstva. Storitve telemonitoringa omogočajo bolnikom, da aktivno upravljajo svoje bolezni, hkrati pa krepijo kontinuiteto oskrbe in preprečevanje prihodnjih pojavov v okviru obvladovanja kroničnih bolezni. (Poročilo EU o telemedicini, 2018)

1.2.    Orodja za telemonitoring

Slika prikazuje trikotnik izdelek-platforma-datoteka, ki je v rešitvah za telemonitoring zelo razširjen.

Medicinski pripomoček ali nosljivo napravo lahko označimo kot izdelek na ravni pacienta, to je faza zbiranja podatkov . Platforma bi lahko bila aplikacija, ki je posrednik med pacientom in zdravstvenim delavcem (ali programska oprema), na kateri se izmenjujejo podatki. Nazadnje so podatki shranjeni v podatkovni zbirki, pripravljeni za analizo in razlago s strani zdravstvenega delavca ali programske opreme. (Poročilo EU o telemedicini, 2018)

2.1.    Pametno zdravstveno varstvo

Pametno zdravstvo je sistem zdravstvenih storitev, ki uporablja tehnologijo, kot so nosljive naprave, internet stvari in mobilni internet, za dinamičen dostop do informacij, povezovanje ljudi, materialov in institucij, povezanih z zdravstvom, ter nato aktivno upravlja in se inteligentno odziva na potrebe zdravstvenega ekosistema. (Tian, 2019)

Spodnja slika prikazuje širšo razvrstitev trga pametnega zdravstvenega varstva glede na storitve, medicinske pripomočke, uporabljene tehnologije, aplikacije, upravljanje sistema in končne uporabnike. (Sundaravadivel, 2018)

  
Medicinski pripomočki ali nosljive naprave se uporabljajo na ravni pacienta za spremljanje in zbiranje podatkov. Učinkovita integracija teh izdelkov prek brezžičnih tehnologij lahko pomaga pri izvajanju spremljanja zdravja na daljavo prek interneta stvari (IoT). Medicinske pripomočke, ki se uporabljajo za izvajanje pametne zdravstvene oskrbe, lahko razvrstimo med senzorje na telesu ali stacionarne medicinske pripomočke. Senzorji na telesu so običajno biosenzorji in vitro ali in vivo, ki so pritrjeni na človeško telo za fiziološko spremljanje. Senzorji in vitro so zunanje pritrjeni na človeško telo, medtem ko so senzorji in vivo naprave za vsaditev, ki se namestijo v telo. ( Sundaravadivel, 2018)

2.2.    Pametne tehnologije

Slika prikazuje štiri možne kategorije pametnih sistemov z nekaterimi primeri, ki so pomembni z našega vidika. (Chen, 2020)

Med pametnimi napravami so najbolj razširjeni pametni telefoni in mobilne aplikacije za zdravstveno varstvo. Ciljna populacija aplikacij za zdravstveno varstvo so lahko 1) potrošniki ali pacienti, 2) zdravstveni delavci in 3) oblikovalec ali skrbnik sistema. Za potrošnike je na voljo veliko različnih funkcij, kot so upoštevanje zdravil, mobilno in domače spremljanje, oskrba na domu in upravljanje določenih stanj. (Chen, 2020)

Pojav interneta stvari je omogočil oblikovanje povezanih in integriranih pametnih sistemov za spremljanje zdravja. Ti pametni sistemi za spremljanje zdravja bi se lahko izvajali v okviru pametnega doma za zagotavljanje dolgoročne oskrbe starejšega prebivalstva.

Pametno domače okolje s preventivnimi in diagnostičnimi zmogljivostmi lahko zmanjša breme negovalcev, stroške oskrbovanih stanovanj in podpira koncept "staranja na mestu". Poleg tega zmožnost spremljanja in upravljanja lastnega zdravja spodbuja občutek neodvisnosti, kar izboljšuje kakovost življenja starejših odraslih. (Nath, 2021)

Telemonitoring ni vključen v kurativno področje telemedicine, temveč v področje teleoskrbe, ki se osredotoča na preventivni vidik zdravstvenega varstva.

Prva stopnja verige telemonitoringa je zajem podatkov z ustreznim senzorjem, ki mu sledi prenos teh podatkov od bolnika do zdravnika/programske opreme. Po integraciji podatkov z drugimi podatki, ki opisujejo stanje bolnika, je treba sprejeti ustrezen ukrep ali odziv pri oskrbi bolnika. Shranjevanje podatkov je zadnja faza spremljanja. (Poročilo EU o telemedicini, 2017)

Senzorji, ki se uporabljajo za daljinsko zbiranje podatkov o stanju pacientov, lahko to počnejo neprekinjeno ali občasno, pri čemer je mogoče čas naslednje meritve določiti celo na podlagi zadnje zbrane vrednosti. Postopek merjenja in zbiranja podatkov o zdravstvenem stanju je lahko samodejen ali ročen, pri čemer pacient podatke zabeleži in jih po telefonu ali omrežnem sistemu posreduje ponudniku zdravstvenih storitev. Zdravstveni podatki se lahko zdravniku prenašajo neprekinjeno (v načinu shranjevanja in posredovanja ali v realnem času) ali pa le v izjemnih in nujnih primerih, ko se zazna potencialno nevaren pojav v zdravstvenem stanju pacienta. Vključevanje prejetih podatkov običajno opravi računalnik ali zdravstveni delavec. Storitev telemonitoringa (in tudi teletriaže) običajno ne opravljajo predvsem zdravniki, ki se vključijo le, kadar pacienti kažejo znake poslabšanja zdravstvenega stanja. Skratka, storitve telemonitoringa omogočajo bolnikom, da aktivno upravljajo svoje bolezni, hkrati pa krepijo kontinuiteto oskrbe in preprečevanje prihodnjih pojavov v okviru obvladovanja kroničnih bolezni. (Poročilo EU o telemedicini, 2017)

3.1. Področja za spremljanje tehnologij za starejše odrasle

Center za tehnologije storitev za starejše (CAST) je tehnologije za spremljanje starejših odraslih na domu razvrstil v tri široka področja, ki so prikazana na sliki.

Tehnologije za spremljanje varnosti na domu vključujejo sisteme za zaznavanje in preprečevanje padcev, nosljive sisteme, ki temeljijo na gumbih in merilnikih pospeška, ter vgrajene okoljske sisteme, ki temeljijo na senzorjih, pripomočke za mobilnost za invalidske vozičke ter monitorje dima in temperature.

Tehnologije za spremljanje zdravja in dobrega počutja vključujejo:

•    nosljive naprave za spremljanje dejavnosti z uporabo merilnikov pospeška in senzorjev;
•    Monitorji aktivnosti z vgrajenimi senzorji, ki jih ni treba nositi, za spremljanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti (ADL), instrumentalnih vsakodnevnih življenjskih aktivnosti (IADL) in drugega vedenja;
•    hibridni sistemi za nošenje/okolje z bralniki za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) in označevanjem okoljskih predmetov za spremljanje učinkovitosti ADL;
•    ambulantni monitorji za snemanje in prenos fizioloških podatkov;
•    pasivni okoljski sistemi, ki se ne nosijo, kot so posteljni monitorji, za klinično oceno spanja;
•    sistemi za skladnost z zdravili, ki spremljajo vnos zdravil ter zagotavljajo pozive in opomnike, ter
•    kognitivno oceno/ortotične naprave.

Spremljanje socialne povezanosti je razmeroma novo področje uporabe, ki vključuje uporabo senzorjev za lažje zavedanje in interakcijo med oddaljenimi družinskimi člani.

Novejši razvoj je oblikovanje in izvajanje aplikacij za pametne domove. Te vključujejo integrirana omrežja senzorjev - ki lahko vključujejo kombinacijo tehnologij za varnost, zdravje in dobro počutje ter socialno povezanost - nameščenih v domove ali stanovanja, da bi hkrati in neprekinjeno dolgoročno spremljali okoljske pogoje, vzorce dnevnih dejavnosti, življenjske znake, vzorce spanja itd. (Czaja, Springer, 2013)

3.2.    Kaj spremljamo?

Cilj pametnih orodij za spremljanje, kot so kontekstno zavedajoči se sistemi HSH in sistemi za pomoč pri življenju za populacijo, kot so starejši, je spremljati in ocenjevati njihovo zdravstveno stanje in zmožnosti opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Slika povzema vrste in dejavnosti v sistemih za spremljanje zdravja. (Mshali, 2018)

Na geriatričnem področju se zdravstveno stanje in dobro počutje posameznikov meri s tako imenovano stopnjo ocene odvisnosti, ki jo lahko opredelimo kot sposobnost osebe, da brez pomoči tretje osebe opravlja osnovna vsakodnevna opravila. (Mshali, 2014)

Dejavnosti vsakdanjega življenja (ADL) se nanašajo na rutinska in osnovna vsakodnevna opravila, kot so prehranjevanje, oblačenje, umivanje, umivanje zob, umivanje rok/obraza, sušenje las, stranišče, spanje. (Katz, 1963) Kategorija instrumentalnih dnevnih opravil (IADL) se nanaša na opravila, ki so potrebna za življenje v skupnosti, kot so priprava obrokov, skrb za dom, pranje perila, telefoniranje, uporaba zdravil. (Lawton, 1970) Sposobnosti IADL se običajno izgubijo prej kot sposobnosti ADL. Zato večina sistemov oskrbovanega življenja za starejše vključuje spremljanje in zaznavanje dejavnosti vsakdanjega življenja, bodisi delno ali v celoti. (Mshali, 2018)

Dejavnosti pri gibanju so dejavnosti, ki so povezane z gibanjem in držo osebe. Ambulantne dejavnosti se pogosto uporabljajo v sistemu za sledenje gibanju in odkrivanje padcev. Te dejavnosti lahko razdelimo v tri različne skupine, prikazane na sliki. (Mshali, 2018)

V sistemih za spremljanje zdravja se uporabljajo tudi duševne funkcije, kot sta spomin in razumevanje. Te funkcije ne pomenijo, da je subjekt izvedel neko dejanje, temveč jih je mogoče sklepati na podlagi splošnega vedenja in sposobnosti subjekta, da opravlja druge dejavnosti. Na primer, sposobnost subjekta, da redno in pravočasno jemlje zdravila, lahko kaže na njegove spominske sposobnosti. (Mshali, 2018)

Spremljanje skupnosti je povezano s fiziološkimi dejavnostmi, kot so dejavnosti srca in možganov. Ta vrsta se uporablja pri spremljanju v realnem času za pridobivanje neposrednih zdravstvenih parametrov posameznika, zlasti tistih s kroničnimi boleznimi. (Mshali, 2018)

Aplikacije za oskrbovano življenje (AAL) spremljajo in ocenjujejo seznam osnovnih dnevnih dejavnosti, ki osebi omogočajo samostojno življenje, in zagotavljajo storitve, ki vključujejo oskrbovalce. Sistemi za sledenje gibanju in zaznavanje padcev (MTFD) zaznavajo ambulantne dejavnosti, vključno z dinamičnimi dejavnostmi, statičnimi položaji, sledenjem lokaciji in naključnimi padci. Nazadnje sistemi za spremljanje fiziološkega zdravja (PHS) uporabljajo aplikacije v realnem času za spremljanje in diagnosticiranje vitalnih znakov za odvisne in kronično bolne osebe. (Mshali, 2018)

3.3.    Kaj uporabiti za spremljanje? Senzorji, medsebojno povezana omrežja

Kot je bilo že obravnavano, je spremljanje sestavljeno iz treh korakov: zbiranje podatkov (izdelek), izmenjava/prenos podatkov (platforma) in shranjevanje/analiziranje podatkov (podatkovna zbirka). V tem modulu je predstavljen samo prvi korak - zbiranje podatkov ali izdelek -, medtem ko platforma in podatkovna zbirka nista zajeti.

Za zbiranje informacij, povezanih s telesnim stanjem, vedenjem, okoljem in opravljenimi dejavnostmi, se lahko uporabijo različni viri. Viri podatkov se lahko razvrstijo glede na način zbiranja (neposredni in posredni), vrsto dogodka (način pogostosti), vrsto vira (fizični ali virtualni) in senzorske podatke.

Neposredne metode zbirajo podatke iz strojne opreme in senzorjev, ki so priključeni lokalno brez posrednikov, posredne metode pa uporabljajo infrastrukturo, ki temelji na vmesni programski opremi, kjer sistem zbira podatke senzorjev iz dodatnih virov programske ali strojne opreme.

Pri zbiranju podatkov se lahko podatki ustvarijo na podlagi treh vrst dogodkov:
•    konstanten - neprekinjen video tok),
•    periodično pošiljanje intervalnih podatkov - zaznavanje in pošiljanje delovanja srca vsakih 20 sekund s senzorjem EKG ali
•    trenutni - ko se zgodi določen dogodek (stikalo za luč, senzor zaznavanja vrat).

Glede na vrsto vira fizični senzorji uporabljajo podatke, povezane s subjektom in njegovim okoljem, virtualni viri pa se nanašajo na druge vire podatkov, kot so obstoječi zdravstveni zapisi, zgodovinski podatki. Podatki iz senzorjev so lahko v različnih oblikah, na primer številčni, kategorični, grafični, video itd. Na naslednji sliki so predstavljene vrste senzorjev. (Mshali, 2018)

Obstajajo trije glavni razredi medsebojno povezanih omrežij: (Mshali, 2018)
•    Osebna senzorska omrežja (PSN)
PSN se uporabljajo za zaznavanje človekovih vsakodnevnih dejavnosti in merjenje pogojev v okolju subjekta.
•    Omrežja telesnih senzorjev (BSN)
BSN se uporabljajo za spremljanje vitalnih znakov in zdravstvenega stanja z merjenjem fizioloških parametrov in zaznavanjem ambulantnih dejavnosti.
•    Večpredstavnostne naprave (MD).
MD spremlja gibanje in spremembe v okolju ter povečuje interakcijo med nadzorovano osebo in aplikacijo e-zdravja.

Izbrani senzorji in naprave so vgrajeni v domače predmete in infrastrukturo ter povezani z omrežnimi tehnologijami. Vsak senzor je odgovoren za eno ali več nalog hkrati.

Na sliki je opisan namen treh kategorij omrežja, vključno s senzorji, napravami in obliko podatkov.

Senzorji PSN ali okoljski senzorji zajemajo podatke o subjektu in njegovem okolju. Senzorji PSN so lahko nameščeni v bivalnem okolju ali pritrjeni na različne domače predmete, kot so kavč, miza, postelja itd. Vsakodnevne življenjske aktivnosti se lahko merijo z opazovanjem starejših v njihovem okolju na tem določenem mestu. Tukaj je nekaj primerov: (Mshali, 2018)

•    Pasivni infrardeči senzorji (PIR) se najpogosteje uporabljajo za zaznavanje prisotnosti osebe pri spremljanju ADL. (Noury 2012)
•    Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) se uporablja za identifikacijo uporabnikov in/ali predmetov v okolju HSH (Hsu, 2011).
•    Tlačne in ultrazvočne senzorje je mogoče pritrditi na domače predmete, da bi sledili njihovim lokacijam in s tem sledili lokaciji uporabnika.
•    Kontaktna stikala se uporabljajo za zaznavanje interakcij subjekta z drugimi predmeti v prostoru, kot so vrata, okna itd.
•    Okoljski senzorji se uporabljajo za dodatne dimenzije, kot so svetloba, temperatura in vlažnost. Nameščeni so na različnih mestih za spremljanje okoljskih pogojev in ugotavljanje vsakodnevnih dejavnosti.
•    Senzorji energije se uporabljajo za merjenje in upravljanje porabe energije ter za zaznavanje uporabe električnih naprav s pomočjo dogodkov vklop/izklop.

BSN uporabljajo senzorje, ki jih nosijo nadzorovane osebe. Ti senzorji se uporabljajo za zagotavljanje neprekinjenega pretoka informacij o zdravstvenem stanju v realnem času. Pogosto so vgrajeni v dodatke, kot so oblačila, pasovi, ure ali očala. BSN pogosto uporabljajo inercialne merilne enote, kot so merilniki pospeška za zaznavanje ambulantnih dejavnosti, ali naprave vitalnih znakov, kot so senzorji srčnega utripa, za spremljanje zdravstvenega stanja subjekta. Akcelerometri in žiroskopi so najpogostejši inercialni senzorji, ki se uporabljajo za spremljanje gibanja in telesne drže, kot so stoječa, sedeča in hojeva.

Globalni sistemi za določanje položaja (GPS) se lahko uporabljajo tudi kot nosljivi senzorji za spremljanje lokacijskih dejavnosti v odprtem ali mobilnem okolju.

Za spremljanje vitalnih znakov bolnikov in starejših oseb, kot so srčni utrip, nasičenost s kisikom, krvni tlak, glukoza v krvi, telesna temperatura, telesna teža itd., se uporablja več biosenzorjev. Nosljivi senzorji so vgrajeni v ure, majice, pasove itd. Takšni senzorji zagotavljajo fiziološke informacije v realnem času, povezane z zdravstvenim stanjem nadzorovanega subjekta. Uporabljajo se različni biosenzorji, kot so:

•    elektrokardiografski senzorji (EKG), ki se uporabljajo za spremljanje srčne dejavnosti,
•    senzorji za elektroencefalografijo (EEG), ki se uporabljajo za spremljanje možganske aktivnosti,
•    elektromiografski senzorji (EMG), ki se uporabljajo za spremljanje mišične aktivnosti,
•    elektrookulografski senzorji (EOG), ki se uporabljajo za spremljanje gibanja oči.
•    pulzni oksimetri se uporabljajo za merjenje ravni kisika v krvi.
•    fotopletizmografski senzorji (EPG) se uporabljajo za spremljanje hitrosti pretoka krvi. (Mshali, 2018)

MD spremlja gibanje in spremembe v okolju ter povečuje interakcijo med nadzorovano osebo in aplikacijo e-zdravja. Vgrajene naprave so lahko električne ali elektronske naprave, kot so kamere, mikrofoni, telefoni, zvočniki in televizijski sprejemniki, ki ustvarjajo platformo za izmenjavo podatkov med osebo in sistemom.
•    Pristopi, ki temeljijo na večpredstavnosti, vključujejo naprave za zaznavanje vida in zvoka (npr. kamere in mikrofone).
•    Metode zaznavanja na podlagi zvoka se lahko uporabljajo za spremljanje nekaterih dejavnosti vsakdanjega življenja.
•    Metode, ki temeljijo na vidu, imajo veliko širše področje uporabe in se uporabljajo za prepoznavanje drže, človeške prisotnosti, zaznavanje gibanja in padcev ter spremljanje zapletenih dejavnosti. (Mshali, 2018)

V pametnem domu lahko z vgrajenimi senzorskimi monitorji aktivnosti, ki jih ni mogoče nositi, spremljamo dnevne aktivnosti (ADL), instrumentalne dnevne aktivnosti (IADL) in druga vedenja. Okoliški senzorji, ki se uporabljajo za oskrbo starejših, se lahko namestijo na različna mesta v pametnem domu za spremljanje človekovega vedenja ali zdravstvenega stanja. Slika prikazuje eno od možnih nastavitev pametnega stanovanja za oskrbo starejših na podlagi različnih senzorjev okolice (Uddin, 2018)

IV.    Orodja - primeri

4.1.    Pasivni infrardeči senzorji
Pasivni infrardeči senzor (senzor PIR) je elektronski senzor, ki meri infrardečo svetlobo, ki jo oddajajo predmeti v njegovem vidnem polju. Senzorji PIR se najpogosteje uporabljajo v detektorjih gibanja. (https://en.wikipedia.org/wiki/Passive_ infrardeči_ senzor )

4.2.    Radiofrekvenčna identifikacija

Senzorji za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), ki združujejo funkcije brezžičnega prenosa informacij in energije (WIPT), identifikacije predmetov in energetsko učinkovitega zaznavanja. Senzorske oznake RFID imajo značilnosti brezkontaktnega zaznavanja, brezžičnega prenosa informacij, brezžičnega napajanja, majhne teže, prenosa brez vidne linije, so prilagodljive in lepljive. Tehnologija RFID se pogosto uporablja v napravah, kot so nosljive in implantirane senzorske naprave, npr. za spremljanje glukoze, krvnega tlaka, intraokularnega tlaka in razločevanje nepravilnosti dihanja na koži. (Cui, 2019)

Drug primer implantirane senzorske oznake RFID je implantiran sistem za stalno spremljanje intraokularnega tlaka (IOP). (Agarwal, 2018)

Na sliki je prikazan prilagodljiv senzorski sistem na koži, ki lahko meri metabolite (glukoza, laktat) in elektrolite (natrijevi in kalijevi ioni) v znoju, umerja podatke glede na temperaturo kože in rezultate v realnem času sinhronizira s pametnim telefonom. To neinvazivno spremljanje več biokemikalij v znoju lahko v realnem času oceni fiziološko stanje uporabnika in opozori uporabnike. (UC Berkeley)

4.3.    Ultrazvočni senzorji

Senzorji tlaka v pametnih domovih bi lahko zaznali prisotnost postelje.

Prilagodljive senzorje sile je mogoče uporabiti tako in vivo kot in vitro. Z merjenjem EKG in vivo bi lahko preprečevali in zdravili bolezni srca in ožilja, s spremljanjem srčnega ritma popravljali aritmijo, z merjenjem pritiska na kosti pa bi lahko zdravili osteoporozo, zlome in spodbujali razmnoževanje celic. Senzor sile je mogoče namestiti na več različnih mest na človeškem telesu in vitro. Pluse se meri na zapestju za diagnosticiranje bolezni srca in ožilja, z merjenjem porazdelitve napetosti na kolenu ali komolcu bi lahko zaznali držo in gibanje med pooperativno rehabilitacijo, z merjenjem zvočnih vibracij na grlu pa bi lahko ugotovili poškodbe glasilk ali prepoznali glas. (Chen, 2020)

Prednostna naloga je preprečiti, da bi se starejšim zgodile hude nesreče, in tudi če se jim zgodijo, takoj odkriti nastanek nesreče. Dejavnosti starejših na njihovem domu ali v negovalni sobi je mogoče neprekinjeno spremljati, tako da bi se lahko izognili nesrečam ali jih zmanjšali, če bi sistem lahko prepoznal dejavnosti, pri katerih obstaja nevarnost nesreč, in o njih predhodno obvestil negovalce. Slika prikazuje sistem za spremljanje v domu za ostarele za opazovanje dejavnosti starejših ljudi z uporabo ultrazvočnih senzorjev. (Hori, 2005)

4.4.    Kontaktna stikala

Kontaktna stikala se uporabljajo za zaznavanje interakcij starejših z drugimi predmeti, npr. za spremljanje dejavnosti vsakdanjega življenja in padcev. Na primer gumb za klic v sili, ki je posebej zasnovan za starejše in omogoča pošiljanje informacij o alarmu. Mobilna aplikacija takoj prejme informacije o alarmu, družina pa lahko izve, da je prišlo do izrednih razmer.

Okoljski senzorji se uporabljajo za dodatne dimenzije, kot so svetloba, temperatura, vlažnost, in so nameščeni na različnih mestih za spremljanje okoljskih pogojev in prepoznavanje vsakodnevnih dejavnosti.

4.5.2.    Pametni obroč

Pametni obroč meri spanje ter spremlja hitrost in temperaturo kože.

4.5.3.    Pametna zapestnica, pametna ura

Pametne ure opravljajo številne funkcije kot sledilniki telesne pripravljenosti in orodja za spremljanje zdravja. Slika prikazuje različne vgrajene senzorje v pametnih urah, kot so pedometer, GPS, bioimpedančni senzor, monitor spanja, števec kalorij in senzor srčnega utripa. (Pametne ure, https://www.taggdigital.com)

4.5.4.    Pametni telefoni

Sistem za spremljanje EKG, ki temelji na pametnih telefonih, omogoča senzorjem EKG z nizko porabo energije brezžično komunikacijo s telefonom. Z vse večjo računalniško in pomnilniško zmogljivostjo ter vseprisotno povezljivostjo naj bi pametni telefoni omogočili neprekinjeno spremljanje zdravja.

1.    Agarwal A et al: Brezžični, nizkoodvisni, vsadljivi senzor intraokularnega tlaka z enkapsulacijo s parilenom na olju, https://www.mics.caltech.edu/wp-content/uploads/2018/05/Abhinav-Pressure-Sensor-CICC-2018.pdf
2.    Chen M et al: A review of flexible force sensors for human health monitoring, Journal of Advanced Research 26 (2020) 53-68
3.    Chen T: Ocenjevanje dejavnikov, ki so kritični za uporabo pametnih tehnologij v mobilni zdravstveni oskrbi - pristop fgm-fahp, Health Policy and Technology;2020(9):194-203.
4.    Cui L et al: Radio Frequency Identification and Sensing Techniques and Their Applications-A Review of the State-of-the-Art, Sensors 2019, 19, 4012; doi:10.3390/s19184012
5.    Czaja S in drugi: Starejši odrasli in sprejemanje tehnologije zdravstvenega varstva: Sixsmith A) Springer, 2013.
6.    SKLEP št. 742/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. julija 2008 o sodelovanju Skupnosti v raziskovalnem in razvojnem programu več držav članic za izboljšanje kakovosti življenja starejših z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex:32008D0742
7.    ES: Študija trga telemedicine, 2018, https://ec.europa.eu/health/system/files/2019-08/2018_provision_marketstudy_telemedicine_en_0.pdf
8.    EIP na portalu AHA: Prednostna naloga Evropskega partnerstva za inovacije na področju aktivnega in zdravega staranja, 2014, https://futurium.ec.europa.eu/sites/default/files/2021-10/C2%20Infographic.pdf
9.    Okoljski senzorji 2022.01.28. (https://components.omron.com/us-en/solutions/sensor/enverioment_seonsors )
10.    EU: Deliverable 3 : Interoperability process recommendation for EIP-AHA and for standardization, Evropsko inovacijsko partnerstvo za aktivno in zdravo staranje, akcijska skupina C2, 2015, https://futurium.ec.europa.eu/sites/default/files/2021-10/INTERO~1.PDF
11.    Eurostat: Projekcije prebivalstva v EU, https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=People_in_the_EU_population_projections&oldid=497115#An_ageing_society.
12.    Hori T: Ultrazvočni senzorji za starejše in negovalce v domu za ostarele, 2005, Wang J et al: Unobtrusive Health Monitoring in Private Spaces: The Smart Home Sensors 2021, 21, 864. https://doi.org/10.3390/s21030864
13.    Hsu C, Chen J: Nov sistem za sledenje v zaprtih prostorih za starejše, ki živijo sami, podprt s senzorji rfid, J Sensors, 2011;11(11):10094-10113.
14.    Katz S et al: Študije bolezni pri starejših, indeks adl: standardizirano merilo biološke in psihosocialne funkcije, JAMA; 1963:185(12):914-919.
15.    Lawton M in drugi: Ocenjevanje starejših ljudi: NursRes; 1970:19(3):179-186
16.    Majumder S, Deen MJ: Smartphone Sensors for Health Monitoring and Diagnosis, Sensors 2019, 19, 2164; doi:10.3390/s19092164
17.    Mshali H et al: A Survey on Health Monitoring Systems for Health Smart Homes, International Journal of Industrial Ergonomics, Elsevier, 2018, 66, str. 26-56. ff10.1016/j.ergon.2018.02.002ff. ffhal-01715576
18.    Mshali H et al: Analysis of dependency evaluation models for ehealth services (Analiza modelov ocenjevanja odvisnosti za storitve e-zdravja), in: IEEE Global Communications Conference, 2014, str. 2429-2435
19.    Nath RK, Thapliyal H: Nosljivi sistem za spremljanje zdravja starejših odraslih v okolju pametnega doma, 2021, https://arxiv.org/abs/2107.09509
20.    Noury N et al: Računalniška simulacija dejavnosti starejše osebe, ki živi samostojno v pametnem zdravstvenem domu, Computer Methods and Programs in Biomedicine, 2012;108(3):1216-1228.
21.    Patel et al: Pregled nosljivih senzorjev in sistemov za uporabo v rehabilitaciji. Journal of NeuroEngineering and Rehabilitation 2012, 9:21 http://www.jneuroengrehab.com/content/9/1/21
22.    PIR, 2022.01.28. https://en.wikipedia.org/wiki/Passive_infrared_sensor
23.    POROČILO o stanju na področju telemedicinskih storitev v EU in priporočilih za njihovo uporabo, 2017, https://ec.europa.eu/research/participants/documents/downloadPublic?documentIds=080166e5bafef7f4&appId=PPGMS.
24.    Sundaravadivel P et al: Everything Yo Wanted to Know About Smart Health Care, Evaluating the different technologies and components of the Internet of Things for better health, 2018, Identifikator digitalnega objekta 10.1109/MCE.2017.2755378
25.    Oura Ring je osebna naprava za spremljanje zdravja, ki jo boste premagali v letu 2020, 2022.01.29. https://techcrunch.com/2020/08/12/the-oura-ring
26.    Sedma mednarodna konferenca o podjetniških informacijskih sistemih, strani 110-115 DOI: 10.5220/0002556201100115
27.    Tian S et al: Smart healthcare: making medical care more intelligent, Global Health Journal, september 2019; 3(3): 62-65
28.    Uddin Z et al: Ambient Sensors for Elderly Care and Independent Living: , Sensors 2018, 18, 2027; doi:10.3390/s18072027
29.    US Berkeley, Prilagodljiv kožni obliž analizira znoj v realnem času, 2022.01.29. https://www.eenewseurope.com/news/flexible-skin-patch-analyses-sweat-real-time
30.    Kaj so senzorji pametnih ur in kako delujejo? 2022.01.29. https://www.taggdigital.com/blog/what-are-smartwatch-sensors-and-how-do-they-function
31.    KDO: Strategija in akcijski načrt za zdravo staranje v Evropi, 2012-2020, https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0008/175544/RC62wd10Rev1-Eng.pdf.